Prodaja državnih deležev podjetji

Prodaja ali Veleizdaja

    Seznam podjetji , v kateri naj bi država prodala svoje deleže je končno objavljen. Na tem seznamu so: Telekom Slovenije , NKBM , Adria Airways , Elan , Aero Celja , Helios , Aerodrom Ljubljana , Adria Airways Tehnika , Cinkarna Celje , Gospodarsko razstavišče , Unior , Paloma , Žito , Terme Olimia in Fotona.

    Vse lepo in prav. Slovenija očitno ne potrebuje samo časa , pač pa tudi denar. Sprašujem pa se , zakaj g. Janko Veber tokrat ne označuje g. Bratušek in njene vlade z veleizdajalci in ne hujska oz. spodbuja ljudi proti zdajšnji vladi , tako  kot je to počel za časa prejšnje?  Porajata se dva odgovora. Prvi možni odgovor bi lahko bil , ker g. Janko Veber ni imel pojma kakšno je stanje v državi , v državnem proračunu in da Slovenija za izhod iz krize ne potrebuje samo časa , pač pa tudi denar , ali pa druga možnost , da je vedel , da denar potrebujemo in je kljub temu blokiral vlado pri izvajanju protikriznih ukrepov , kamor med drugim spada tudi privatizacija državnih podjetji. Ne eno ne drugo ni sprejemljivo , za Slovenijo škodljivo in ni vredno poslanskega mesta , kaj šele mesta predsednika državnega zbora , ki si ga je z bojkotiranjem vlade in pripadnostjo levičarskemu krogu »prislužil«.

   

Tudi g. Bratušek očitno ni vedela , zakaj je potrebna prodaja državnih deležev podjetji in je decembra lani na seji državnega zbora spraševala takratnega predsednika Janeza Janšo , citiram: »Kateri in kakšni razlogi vas napeljujejo na to , da je potrebno poleg bank prodati tudi podjetja , ki prinašajo kar precej dobička v državni proračun?« Enakega mnenja so bili tudi ostali poslanci Pozitivne Slovenije , ki so bili strogo proti in so javno zatrjevali , je čas nakupov in ne pa čas prodaj. Očitno si niso vzeli časa pogledati stanja v državni blagajni , ki ga je s prekomernim trošenjem , zadolževanjem in negativno rastjo v treh letih ustvarila Pahorjeva vlada in strici , ki jih je premier takrat le plaho omenjal.

Tudi pri tem aktivizmu PS in njene Alenke Bratušek se postavlja vprašanje , katero dejstvo je botrovalo tovrstnim negativnim in za  Slovenijo škodljivim dejanjem. Neznanje oz. nerazumevanje strategije za izhod države iz krize , ali pa morda želja po rušenju vlade in prisvojitvi oblasti. Neglede na to ali so ravnali nespametno ali nemoralno , v obeh primerih nisem prepričan , da so vredni naše lepe Slovenije , kaj šele da bi si jo prisvajali , jo vodil in upravljali.

   

Kaj se je zgodilo , ko je prva Janševa vlada s pričetkom krize leta 2008  poizkušala prodati Telekom in s tem pridobiti ustrezna sredstva za spopadanje s krizo.

Spomnimo se blokade  oz. grožnje z izstopom iz koalicije predsednika Desus-a Karla Erjavca in SLS-a Bojana Šrota , v primeru prodaje Telekoma , ki bi ga lahko prodali Magyar Telekomu po 350 evrov na delnico ali islandskemu Skipti-ju za kar 400 evrov na delnico. Današnja vrednost delnic Telekoma je po tem , ko je vlada končno odobrila privatizacijo podjetji , poskočila , vendar pa še vedno ni niti blizu zavidljivi vrednosti , iz leta 2008. Po oceni Uroša Ožbolt (Alta Invest) se prevzemna cena giba nekje med 115 in 155 evrov za delnico , kar znaša 620 milijonov kupnine 75 odstotnega državnega deleža , ki pa bi leta 2008 znašal milijardo in 970 milijonov evrov. Erjavčevo in Šrotovo blokiranje ukrepov prve Janševe vlade nas je torej stalo skoraj milijardo tristo milijonov  evrov davkoplačevalskega denarja. Danes, ko so delnice na več kot tri-krat nižji ravni , prodaji Telekoma ne nasprotujeta več.

    V Dnevniku pa so 20. avgusta 2012 objavili članek , kjer kažejo s prstom na vlado Janeza Janše , češ da niso prodali Telekoma , takrat ko je bil primeren čas za to in da so tako krivi za več kot pol milijarde evrov škode , ki jo naj bi utrpeli davkoplačevalci. Toliko o objektivnosti enega izmed najbolj branih Slovenskih časopisov v državi.

   

Ko je leta 2011 takratni premier  Borut Pahor iskal investitorje za NKBM v tujini ,so ga prehitele državne družbe , ki so po ukazu AUKN agencije za upravljanje kapitalskih naložb , dokapitalizirale banko za  47 milijonov. Ta podvig naj bi sprožil član uprave agencije Marko Golob , znan po politični bližini Zorana Jankoviča in Milana Kučana. Danes vemo , da ta ista NKBM ni vredna niti centa in je zaradi slabih terjatev ne bi kupil nihče oz. bi jo če bi mu za to plačali.

  

Zelo zgovoren primer je tudi 50 milijonska dokapitalizacije naše največje letalske družbe Adrie Airways leta 2011. Danes bi po izračunih Financ za 74,9 odstotni državni delež skupaj z deležem bank v njej lahko iztržili borih pet milijonov evrov.