Politika - usoda naroda

 Pristransko!!!

    Za pisanje tega članka sem se odločil , na podlagi treh stvari. Prvič ;  moti me krivica , ki se dogaja v naši družbi , podle igre naših voditeljev , laži in ščitenje lastnih interesov , drugič , pristransko skoruptirano ustvarjanje medijske realnosti in s tem zavedene javnosti in tretjič , ker me prvič v življenju resnično skrbi za prihodnost naše države , s tem pa tudi blagostanje nas vseh.

Očitno se večina davkoplačevalcev še ne zaveda , da je lahko v naši mali državi še dosti slabše kot je sedaj in očitno se ne zavedamo , kaj nam bo , če ne bomo previdni , prinesla evropska trojka. Motiv trojke je od države dobiti nazaj svoj denar z obrestmi in se ne obremenjuje pretirano z razdejanjem , ki bo ostalo za njo. Imamo primere držav , ki so pod diktatom trojke in lahko si ogledamo njene učinke na konkretnih primerih. Najbolj zgovoren je primer Grčije. In če ne gre zameriti povprečnemu volivcu ali volivki , neodgovornega nepoznavanja situacije ( čeprav se to dejstvo odraža v družbi kot celoti , kakor tudi pri vsakem posamezniku posebej , skrajno negativno ) pa je to pri ljudeh , ki vodijo državo , nekaj povsem nedopustnega.

Nesprejemljivo se mi zdi dejanje nove vlade z g. Bratuškovo na čelu , ki je z rušenjem prejšnje , v času velike ekonomske krize  postavila na kocko usodo države in državljanov republike Slovenije. Moti me dejstvo , da so si kot orodje za dosego svojih lastnih interesov , namesto edino sprejemljive strategije , boljšega programa ,  izbrali  rušenje vlade. Moti me , da so to delali pod pretvezo , da dela slabo , neodgovorno in v škodo celotne Slovenije. Spodkopavali so jo z blatenjem v javnosti , rušenjem in kritiziranjem njihove strategije , začrtanih ukrepov , reform , ki pa so jih (na našo srečo), po tem , ko so bonitetne ocene državi  pričele strmoglavljati , začeli zagovarjati tudi sami , na žalost pa ne tudi izvajati. Ne morem govoriti v imenu vseh , lahko pa rečem , da bi bil vsaj jaz precej bolj pomirjen , če bi bila država v rokah tistih , ki so  program za izhod Slovenije iz krize izdelali , kot v rokah tistih , ki so ga potem , ko so odstranili njegove  stvaritelje , privzeli za svojega. Očitno se "Copy - Paste" strategija pri določenih ljudeh nikoli ne spremeni. Premierkina lastnost  prelaganja odgovornosti na prejšnjo vlado , ki je opazna ob vsakem neprijetnem novinarskem vprašanju , katero bi utegnil razkriti njeno negotovost in slabo obvladovanje situacije ,  ne navdaja s posebnim optimizmom. Ta lastnost ji oz. jim je več kot odlično koristila pri rušenju , ne verjamem pa,  da jim bo v pomoč pri ustvarjanju.

V skrbi za državo ali druga stran medijske realnosti

     V mislih se mi nehote slika podoba dečka in deklice , ki v rokah držita igračko in se obupno potegujeta , čigava bo. Čeprav je videti močnejši , deček na koncu vendarle popusti in s sklonjeno glavo odide v neznano. Deklica si igračko privije na prsi. Obkroži jo gruča otrok , ji čestitajo , ploskajo in vzklikajo njeno ime v želji , da bodo deležni vsaj delčka njenega imenitnega plena. Deklica se naivno smehlja , zadovoljna sama s sabo in novimi oboževalci , v trdnem prepričanju , da ploskajo njej. Nikoli doslej še ni bila deležna tolikšne pozornosti.

    Tole seveda ne bo pravljica , bo le moj pogled na aktualno , predvsem pa žalostno dogajanje v naši državi. Pisanje bo seveda pristransko , kot je pristranski pogled vsakega posameznika. Pristransko bo , ker se bo zavzemalo za resnico in ne za laž , za dobro Slovenije , blaginjo državljanov in državljank in ne za blaginjo levih ali desnih , Zoranov ali Janezov. Pristransko bo , ker bo zagovarjalo dobre in razkrivalo slabe strani , za nas in za državo. Ne bo na strani večine. Nisem človek , ki zaupa večini in ne človek , ki se po večini ravna. Večina je za svojega vodjo izbrala Adolfa Hitlerja in večina je obsodila in križala Jezusa Kristusa. Zagovarjal bom to , kar verjamem.  

    Sprašujem se , glede na dejstvo , da smo pod vodstvom osme slovenske vlade  do leta 2009 , če pogledamo na mednarodne lestvice IMD ali WEF , bili ena najhitrejše rastočih držav v svetu , vstopili v krizo s komaj 36% zadolženostjo ( kritična meja naj bi , po oceni strokovnjakov bila namreč 60% BDP-ja ali več) , bili na solidnem 32 mestu IMD-jeve  lestvice najbolj konkurenčnih držav z BDP-jem od 2,9 do 7,8 odstotka in potem v samo enem letu 2009-2010 pod taktirko vlade Boruta Pahorja , padli skoraj na dno te iste lestvice. Komentar v IMD-jevem poročilu ekonomske uspešnosti pred padcem leta 2009 : "Slovenija zaostaja le za Avstrijo in je boljša od Danske , Estonije , Finske in Irske ; Izboljšanje v primerjavi s predhodnim letom , ko sta bili od nje boljši tudi Estonija in Irska".

Očitno je šlo Sloveniji do leta 2009 , če smo skromni , dobro. Sprašujem se , zakaj je bilo potrebno zamenjati vlado s katero smo rasli oz. se vzpenjali v primerjavi z drugimi svetovnimi velesilami?  V čigavem interesu je bilo , da se jo zamenja?

   Primer BDP (bruto domačega proizvoda) v treh letih Janševe 2006-2009 in treh letih Pahorjeve vlade 2009-2012 (menjava vlade 21.nov.2008)
 
     
Podatki so iz Statističnega urada Republike Slovenije

Četrtletje	Rast BDP  v %
2011,IV	-2,4			Vlada Boruta Pahorja
2011,III	0,8
2011,II	1,6			Vlada Janeza Janše
2011,I	2,5
2010,IV	2,3			Obdobje menjave vlade
2010,III	1,9
2010,II	1,7
2010,I	-1
2009,IV	-4,8
2009,III	-8,7
2009,II	-9,8
2009,I	-7,8
2008,IV	-1,5
2008,III	2,9
2008,II	6,3
2008,I	6,1
2007,IV	5,5
2007,III	7,8
2007,II	6,9
2007,I	7,8
2006,IV	6,3
2006,III	6,4
2006,II	5,1
2006,I	5,5
2005,IV	4,1

 
Vir:Statistični urad RS

V času krize oz. recesije se je število zaposlenih v javnem sektorju iz leta v leto povečevalo. Krepko se je povečevalo tudi v času prve Janševe vlade 2004-2008 , vendar pa je bila kljub temu dobra gospodarske rast , politična stabilnost pod nadzorom , BDP pozitiven. Zaradi tega to ni tako bodlo v oči oz. bilo tako škodljivo za državo , kot v času velikega upada gospodarske moči po letu 2008. Ta trend dodatnega zaposlovanja v javnem sektorju , ki je opazen ob prihodu vsake nove vlade , se je , kot kaže , umiril šele z nezaupnico Pahorjevi vladi 20. decembra 2011.

    

Podatki agencije AJPES (agencije RS za javnopravne evidence in storitve)  kažejo , da se je od decembra , leta 2007 do septembra 2011 to število povečalo iz 154.470 na 160.159 . To  na mesečni ravni bremeni naš proračun za 5689 dodatnih izplačil , dodatnih odhodkov iz državne blagajne , posledično negativno vpliva na gospodarstvo in še dodatno zaostruje makroekonomske razmere v državi. Medtem , ko se je v javnem sektorju na novo zaposlovalo , se je v gospodarstvu od oktobra 2008 do septembra 2011 ukinilo 71.000 delovnih mest. Skupno povečanje primanjkljaja proračuna zaradi zmanjšanja števila zaposlenih za 71 tisoč je okoli 1 milijarde EUR.

   Ti in drugi makroekonomski statistični podatki so dostopni vsakemu pismenemu državljanu , ki si prizadeva pridobit čim bolj objektivno in realno sliko dogajanja v naši državi , na  podlagi  katere bi se lažje predvsem pa pametneje odločal , ko pride čas , da odda svoj glas. Žal mi je , da jih ni moč zaslediti v večih dnevno-informativnih oddajah ali člankih vplivnejših medijev.

     Pozdravljam sicer in cenim dobronamernost , močno voljo in delavnost g. Pahorja , vendar pa te lastnosti niso dovolj za kosanje Slovenije z največjimi gospodarskimi velesilami ali delovanje na zahtevnih svetovnih finančnih trgih. Tam ni prostora za lepe besede , veličastne sanje in otroško naivnost. Dobronamernost in druge dobre lastnosti , ki jih nedvomno ima gospod Pahor , bi bile morda zaželene v nekaterih drugih poklicih , če pa vodiš državo in to v nevarnih vodah evropske skupnosti in svetovne konkurenčnosti , pa so lahko pogubne.

   

Cenim tudi pogum g. Bratuškove , bojim pa se , da je pogum brez absolutnega poznavanja razmer , absolutno dobro premišljene strategije za reševanje države , ki je mimogrede ta vlada še vedno nima ( vsaj v času sestavljanja tega članka ne) prej poguben , kot koristen. Prehitevam. Vrnimo se nazaj v leta padanja.

    Slovenija je kljub temu , da so padale tudi nekatere druge države , padala bistveno hitreje in tako pristala na 52 mestu lestvice konkurenčnosti , kar je dvajset mest nižje , kot smo bili pod taktirko prejšnje in pred vstopom v svetovno ekonomsko globalno krizo.

     V času velikih in spodbudnih besed ter dobronamernosti g. Pahorja smo se v dobrem letu prelevili iz hitro rastoče v najhitreje padajočo državo. Bruto domači proizvod je iz pozitivnega pridobil negativni predznak. Izvoz se je zmanjšal za 25%  , zmanjšale so se tudi vhodno izhodne neposredne tuje investicije. Zaradi upada prihodkov in  hkratnega naraščanja izdatkov ter strategije vlade , da se primanjkljaj v proračunu krpa z novim in novim zadolževanjem , se je naš javni finančni dolg , po letu 2008 iz 8-ih dvignil na19 milijard , obresti pa iz 300 na 700 milijonov.

    Iz tega je , vsaj meni razvidno , da je bilo rušenje Pahorjeve vlade upravičeno , če ne celo nujno. S tem , ko so g. Pahor in njegovi privrženci kritiziral Janševo »rušenje« , se je v javnosti , vsaj pri nekaterih ustvaril vtis Janeza Janše kot rušitelja in izdajalca slovenskega naroda ali pa vsaj kot oblasti željnega politika. Mar ne bi bilo možno , da je bil g. Janez Janša istega mnenja kot npr. jaz in da se je na podlagi podatkov , ki so nakazovali , da Slovenija pada , da nima prave strategije , dobrega kadra in makroekonomskih kazalcev , ki bi kazali na izhod iz težke situacije , odločil za prevzem krmila naše države? Imam občutek da , če bi se tega lotil kdorkoli drug , bi mu , če že ne  prepevali hvalnic , pa vsaj dovolili , da bi v miru opravljal to , kar se je namenil. Ko poslušam ljudi , imam občutek , da so v svoji silni želji najti »krivca« in ga »križati« , izgubili razsodnost in bojim se , da bomo po neizpodbitni resnici zdrave kmečke logike , da to kar seješ tudi žanješ , na koncu »na križ pribili« sami sebe. Sprašujem se , ali bomo tako pribiti na križu sposobni prevzeti svoj del odgovornosti ali pa bomo spet , po stari Slovenski navadi iskali novega krivca , novega Janeza Janšo?


     10. Vlada Republike Slovenije (10.FEB.2012 – 20.MAR.2013)

    Februarja 2012 je na oblast prišla nova vlada.  V  enoletnem mandatu je zmanjšala proračunski primanjkljaj za okroglih 200 milijonov evrov.

    Statistični urada republike Slovenije , ki oskrbuje tudi evropske statistike je podal izjavo: »Opazno nižji primanjkljaj!« in nadaljeval :

    »V zadnjem četrtletju leta 2012 je bil v Sloveniji primanjkljaj sektorja država ocenjen na 136 milijonov evrov ali 1,6 odstotka BDP. Bil je občutno manjši kot v enakem obdobju leta 2011, ko je dosegel 337 milijonov evrov ali 3,8 odstotka BDP«

     Nadalje je vlada uskladila prve korake pri sprejemanju zakona o uravnoteženju javnih financ , sprejela nujno reformo trga dela in prav tako nujno pokojninsko reformo , razrešila oviro pri ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe k EU , uspelo ji je izpodbiti zahteve BiH varčevalcev do Ljubljanske banke in jih preložiti na višje sodišče ( dolg ne predstavlja večjega problema , razen v situaciji države , v kakršni je danes , zato je četudi mogoče samo preložitev dolga , dobra poteza).

   

V letu 2012 je zmanjšala padec zaposlenosti iz let 2009 – 2011 , ki je na letni ravni znašal več kot 2,6% na 1,6%.

     Primanjkljaj v slovenski državni blagajni jim je uspelo znižati iz dobre milijarde na 700 milijonov evrov.  S pozitivnim stanjem bilance , ki je na dan pred prevzemom nove vlade bilo milijarda in 10 milijonov , zapustila novi vladi državo likvidno , kar pomeni sposobno odplačevati naš dolg. Zaradi teh vladnih ukrepov ter dobrih strategij za reševanje bančnega sistema , prestrukturiranja javnega sektorja ter konsolidacijo javnih financ , skratka , dobre strategije za izhod države iz krize , se je Slovenija dvignila na lestvici OECD-ja , kar je pomenilo lažjo pridobitev tujega kapitala , cenejše zadolževanje ter rast vrednosti državnih obveznic.

    Kdor spremlja pot državnih obveznic , bo vedel , kje smo bili ob koncu vlade g. Pahorja »Stanje obveznic nov. 2012 močno preseglo kritično mejo  7 % «

Takšno je bilo obvestilo v slovenskih častnikih. Po dobrih devetih mesecih nove vlade , ki po mnenju nekaterih strankarskih nasprotnikov , rušiteljev in laične javnosti , ni naredila nič , je obveznicam oktobra 2012  zahtevana donosnost padla na 5,7 % , decembra na 5,1 % , januarja 2013 pa že pod 5 % . 9.  januar 2013 je znašala 4,69 %. In kje smo danes oz. kam nas je pripeljala g. Bratušek s svojo ekipo in s svojim ne-programom? Citat iz časopisa , 27. april 2013 »Donosnost na slovenske obveznice že blizu sedmim odstotkom« , točneje 6,69%.

 Ena odstotna točka pri predvidenem zadolževanju 4 milijarde evrov znaša za 40  milijonov dražje zadolževanje. Lahko si izračunate , koliko več davkoplačevalskega denarja bomo morali primakniti zaradi apetitov posameznikov po oblasti in njihovem slabem poznavanju oz. obvladovanju  razmer. Bojim pa se , da nas bo slednje stalo še precej več.

     Če gre verjeti ocenam večini domačih , hkrati pa tudi tujih strokovnjakov , da Slovenija , navkljub zatrjevanju g. Bratuškove , vendarle potrebuje denar in da bo , če ne bo uspela prodati državnega premoženja , morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč oz. se dodatno zadolžiti na tujih finančnih trgih , bo precej dražje zadolževanje , ki ga je skupaj s padcem bonitetnih ocen prinesla nova Bratuškova vlada , povzdignilo samo obresti zadolževanja na nevzdržnih milijardo dvesto do milijardo štiristo milijonov evrov. Če ta ocena iz ust predsednika SLS drži , tako dragega zadolževanja naše gospodarstvo ne bo preživelo. Ob takšnem scenariju lahko pričakujemo , da bo Slovenija izgubila suverenost ,  objavila bankrot in omogočila evropski trojki , da pride na naše pašnike in zagospodari našemu ljudstvu.

   Trenutno stanje v državi je pri 130.000 nezaposlenih , 600.000 upokojenih , 160.000 zaposlenih v javnem sektorju , 350.000 šolajočih se , nevzdržno.

       »Dobro jutro« je bil komentar bivšega predsednika vlade na izjavo mandatarke Alenke Bratušek in drugih predstavnikov koalicije , da je stanje v javnih financah resnejše , kot so pričakovali. Zaskrbljujoče je dejstvo , da so prišli na oblast brez programa , še bolj pa da očitno tudi brez poznavanja dejanskih razmer oz. stanja v državi. Ko je prejšnja vlada opozarjala na katastrofalno stanje javnih financ , so jo predstavniki opozicije z mediji kritizirali , da straši ljudi.

     Čeprav sem laik na tem področju , mi je jasno , da se je stanje z vlado Janeza Janše v primerjavi s stanjem , ki mu ga je zapustila vlada Boruta Pahorja izboljšalo. Mogoče se ne sliši veliko , a vendarle smo na IMD-jevi lestvici konkurenčnosti v enem letu skrajšanega mandata zrušene vlade , zopet pridobili eno mesto.  To je nakazovalo , da so bile poteze , ki jih je izvajala osovražena Janševa vlada prave , da se razmere vendarle umirjajo , da Slovenija pridobiva na vrednosti tudi v očeh tujih investitorjev , da bo zadolževanje bistveno lažje in cenejše itd. In prav zaradi teh dejstev , se mi je rušenje s strani ljudi vlade g. Bratušek , zdelo še toliko bolj absurdno , krivično , za nas davkoplačevalce pa še drago. Verjetno ni potrebno posebej omenjati , da so se razmere s prihodom  vlade g Bratušek spet poslabšale.

      Še eno zgovorno delo 10. Slovenske vlade , v večjih pogledih je , da je pospešeno in tudi uspešno sprostila ovire pri raziskovanju gospodarskega kriminala , na kar nakazuje val kazenskih ovadb , katerim smo priča v zadnjem času. Verjetno je to , poleg tega da je dodatno podžgalo strasti političnih nasprotnikov , zbudilo še nek nov krog sovražnikov , ki si jih je nakopala ta vlada.                       Če dregneš v stričevo gnezdo , boš občutil posledice…

                                                                          Zdaj mi je jasno , zakaj g. Pahor , takratni mandatar ni hotel ali pa upal razkriti njihovih imen.

    Za tiste , ki želijo več , bolj podrobnih in točnejših informacij , si jih lahko ogledajo na internetu: Poročilo o delu vlade (2012-2013)

 
      Če se sprašujete zakaj torej tolikšno sovraštvo do vlade , ki je predvsem glede na okoliščine , ki ji niso bile naklonjene in na stanje , ki ga je prejela od prejšnje , več kot očitno delala v dobro in blaginjo Slovenije , hkrati pa uživala podporo in zaupanje evropske skupnosti. Zdi se da je ravno z uvedbo sistema za sanacijo bank t.i. slabe banke , ki se je predvsem na Švedskem kot tudi v nekaterih drugih državah izkazal za odličnega , zbudila največ nasprotnikov. Kolikor mi je znano , bi sistem za sanacijo bank , ki ga je pripravljala vlada in pridobitev uspešnih in izkušenih Švedskih strokovnjakov  s tega področja ,  razlastninil lastnike nelikvidnih prezadolženih podjetji , delničarji oz. solastniki bi po vsej verjetnosti ostali praznih rok , prekinili bi se finančni tokovi , ki so predvsem v obliki nezavarovanih kreditov že dvakrat uspešno izpraznili bančne blagajne , s tem državne , na koncu pa naše , davkoplačevalske. Logično je , da je bilo treba glede tega nekaj ukreniti. Treba je bilo zrušiti vlado , ki je s svojimi ukrepi ogrožala stekanje denarja iz rok skoruptiranih bankirjev v roke nenasitnih kapitalistov. Razumljiva in pričakovana panika , ki je zavladala na levici , je sprožala številne pobude za ustavno presojo zakona ter referendumsko pobudo glede zakona o slabi banki.

Ker je vse to spodletelo , je preostal le še »demokratičen način« zamenjave vlade. In ko tudi zorkestrirani javni protesti »vse«slovenske vstaje niso obrodili sadov , je preostala le še institucija , na katere mnenja in ugotovitve ni možnosti pritožb ; in to je KPK. Ta poteza je bila odličen strateški odgovor levice na vprašanje , kako zrušiti vlado , ki ima odličen program , ki dela dobro , in glede na okoliščine tudi hitro in učinkovito. Kako prevzeti oblast vladi , ki ima strategijo , kateri ne oporeka niti evropska skupnost. Človek bi upravičeno pričakoval da bi to , če že , poizkušali doseči z edino sprejemljivo strategijo , boljšim programom. Vendar resnici na ljubo , boljšega programa nova vlada ni imela , še več ; nova vlada sploh ni imela programa razen tega , kako oblatiti , skritizirati in v javnosti prikazati vlado in njenega vodjo , kot nesposobnega , skoruptiranega , škodljivega in razdiralnega. Skratka žrtveno jagnje za vse , kar se v naši mali državi dogaja , se je in se bo dogajalo. Vse skupaj me spominja na neko kruto , za nas davkoplačevalce , pa nevarno in predvsem zelo drago politično igro.

   Dejstvo je , da je Janša s tem pa tudi njegova vlada bila že tako omadeževana , pa čeprav vse pravzaprav temelji bolj na domnevah , govoricah in medijskemu pompu , kot pa na pravnomočnih obsodbah , veljavnih dokazih ali trdnih dejstvih , da je slej ko prej morala pasti. Zanimivo je , kar opažam pri ljudeh , kako »dobri« smo v presojanju ljudi. Če bi Slovenija imela takšne sodnike , bi vse sodbe zlahka reševala sproti.

Ljudje ne potrebujemo dokazov , zamudnih obravnav , prič in podobno. Dovolj je da gremo v bližnjo gostilno , prižgemo TV , ali pa v roke vzamemo časopis. Razsodimo že preden do konca preberemo. Ne zanimajo nas programi , strategije , makroekonomski kazalci , statistični podatki. Ne sprašujemo se ali je to o čemer govorijo mediji resnica , ali le umazane laži , ki nam jih skozi medije trosijo njihovi nasprotniki. Ne!  Da se povprečen volivec lahko odloči , zadostuje že zgodba iz rumenega tiska. Kaj ko bi se ljudje odločali na podlagi programa oz. strategije in ne  na podlagi , prepričanj  o osebi , ki ta program predstavlja? Smo pripravljeni odmisliti kdo govori in poslušati kaj v resnici govori? Ali lahko objektivno sodimo o ljudeh , ki jih poznamo samo skozi medije , govorice. O ljudeh , ki jim nismo nikoli pogledali v oči , stisnili dlan , se z njim pogovarjali , jim prisluhnili? Sploh znamo prisluhniti kaj človek govori ali ga preglasijo naša čustva in prepričanja , ki jih imamo o njemu? Ali je možno , da se motimo in da s tem nekomu delamo krivico , hkrati pa priložnost nasprotnikom , da pridejo na oblast z umazano igro , z lažmi,  namesto z  delom , znanjem in nekimi konstruktivnimi idejami , rešitvami za boljši jutri. Smo sposobni podvomiti v svoja prepričanja , v svoj prav? Sicer pa je v demokraciji tako , da je politični vrh , z njim pa stanje v državi odraz nivoja zavesti večine volivk in volivcev oz. volilnega telesa. Prav je , da se tega zavedamo in da vsak od nas prevzame svoj del odgovornosti , preden se spravi v obrekovanje , kritiziranje in brezpredmetno obsojanje; preden vrže prvi kamen , ali času primerno , granitno kocko.

     

Moje mnenje je , da je levici po dolgih prizadevanjih uspelo odstraniti še zadnji trenj v peti , zadnjo trdovratno oviro ali vsaj protiutež na poti do oblasti , kapitala in odločanja , Janeza Janšo. Zaskrbljujoča je strategija , katere so se posluževali , da so prišli na oblast in vprašanje ki se na to navezuje je , ali  si res želimo , da nam vladajo takšni ljudje?!

Ko je Janez Janša omenjal levi fašizem , mi ni bilo najbolj jasno , kaj je imel v mislih. Danes vem.

Brezplačni SMS-i true
Storitev sponzorira Mobitel.